Blog

[UTRIP]

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije so v sredo, 4. junija 2025 kot del vzporednega programa 36. grafičnega bienala Ljubljana odprli razstavo Začetek nečesa novega. Ta obeležuje 70. obletnico I. mednarodne grafične razstave, ki je leta 1955 začela zapisovati zgodbo Grafičnega bienala Ljubljana – ene najstarejših tovrstnih prireditev na svetu. Doslej so na bienalu, ki je postavil Ljubljano na svetovni umetniški zemljevid ter pomembno prispeval k mednarodnemu kulturnemu povezovanju jugoslovanskega okolja, predstavili dela okoli 9000 umetnikov iz 122 držav.

Pilonova vloga pri nastajanju I. mednarodne grafične razstave

Razstava je nastajala v komunikaciji med takratnim kustosom v Moderni galeriji, soustanoviteljem in poznejšim dolgoletnim vodjem bienala dr. Zoranom Kržišnikom, Venom Pilonom in Zoranom Mušičem. Kot je razvidno iz pisemske korespondence iz začetka 1955 sta se v Parizu živeča slovenska umetnika angažirala z osebnim komuniciranjem s pariškimi umetniki, pridobivanjem umetniških del za razstavo, dogovarjanjem z grafičnimi založniki in s številnimi nasveti in informacijami mlademu kustosu.

Pri tem je bila ključna vloga Vena Pilona, ki je preko svojih kontaktov omogočil osebni stik med ljubljanskimi organizatorji in nekaterimi vrhunskimi umetniki. Te je črpal predvsem iz kroga umetnikov, zbranega okoli švicarskega grafičnega založnika Nesta Jacomettija, za katerega je v tistem času delal. Katalog Jacomettijeve pariško-švicarske založniške zbirke L'oeuvre gravée, ki je bila ustanovljena istega leta, namreč kaže vzporednice med naborom umetnikov, s katerimi je sodeloval Jacometti in pa bienalskim izborom École de Paris. (Gregor Dražil, Ljubljanski grafični bienale – formiranje, mednarodna uveljavitev, umetnostna usmeritev, magistrsko delo, Ljubljana, 2018)

V kratkem poglavju podnaslovljenem Ljubljanski bienale v svoji knjigi Na robu ((Slovenska matica, 1965) Pilon spregovori o prvih odzivih povabljencev na bienale: »Razni vidni pariški likovniki so mi že prej povedali: »Prejel sem vabilo na I. mednarodni grafični bienale v Ljubljani. Kje pa je to mesto ali gnezdo Lžibžaná, kdo pa ga pozna? Podobna vabila prejemam vsak mesec. Nimam nobenega interesa pošiljati v neznan svet, samo stroške imam in nobenega upa na prodajo. In kritika, če bo izšla, kdo jo bo razumel? Ne, ne bom nič poslal.«

Ter nadaljuje: »Kakor večina, sem tudi jaz malo dvomil o uresničenju tako drzne pobude ljubljanskih tovarišev grafikov DSLU; pa kdo ve, mladi zmorejo marsikaj, sem si mislil. In res je ta pobuda kmalu zadela na konkretno podlago, ko je prišel Kržišnik (trd oreh za tuje jezike). Z njegovim prožnim nastopom in organizacijo ter z Mušičevo pomočjo smo kmalu pridobili večino vidnih predstavnikov mlade École de Paris, končno tudi Picassa. Pri tem smo poudarjali veliko važnost kataloga. In razkošen katalog prvega ljubljanskega bienala je vse pariške in druge grafike, trgovce in ljubitelje silno prevzel – zajamčil je kontinuiteto te mednarodne manifestacije sodobne grafične umetnosti, domačim grafikom pa je odprl vrata v svet. S tem je tudi Ljubljana dobila svoj pravi zvok v svetu.«

Omenjeni katalog je dvojezičen (slovenščina, francoščina), bogato črno-belo ilustriran, 113-stranski, na naslovnici pa je objavljena reprodukcija dela Pabla Picassa Tropske rastline.

Na 1. mednarodni grafični razstavi, ki je bila na ogled v Moderni galeriji, se je poleg skupine pariške šole predstavilo kar 151 umetnikov in umetnic iz 22 držav.

V svoji značilni skromni drži je Pilon šele na Kržišnikovo vztrajanje poslal tudi svoja dela za razstavo. »Ker bega na več strani in ne najde miru za lastno delo« podvomi, da so odtisnjeni listi kot »poskusni odtisi« dozoreli za razstavo (Pilonovo pismo Kržišniku, Pariz, 24. maj 1955). V svojem pisnem odgovoru Kržišnik poslane grafike (3 linoreze ter sitotiska) »smatra za uspele« in jih namerava »na vsak način vključiti v razstavo«. V novembru Pilona še obvesti, da želi znani organizator grafičnih razstav s področja barvne litografije iz Cincinnatija po obisku ljubljanske razstave pokazati izbor del najpomembnejših razstavljavcev na razstavi v Ameriki. Mednje je vključil tudi Pilonov barvni linorez iz 1955.

Fotografiji:

Katalog I. mednarodne grafične razstave, Arhiv MGLC, foto: Jaka Babnik

Veno Pilon, Kompozicija, 1955, linorez, sitotisk, papir, Pilonova galerija Ajdovščina, foto: Primož Brecelj