»Neprenehoma sem tičal pri oknu, risal in akvareliral na eni strani ljudski vrvež, na drugi pa brezmejno daljo v večni igri letnih časov, oblakov in sonca.«
Aktivno udeležen v 1. svetovni vojni ustvarja skice in risbe v tušu in kredi, ki predstavljajo suvereno likovno dokumentaristiko iz strelskih jarkov in vojaškega vsakdana, medtem ko so akvareli, nastali za časa ujetništva v Lipecku, subtilni, fini in harmonični.
V aprilu 1915 (štiri dni po maturi) je bil Veno Pilon mobiliziran v avstroogrsko vojsko. Po urjenju v Ljubljani je bil odpeljan na fronto pri Krnu, spomladi 1916 je bil udeležen v napadu na Arsiero in Asiago na južnem Tirolskem. V juliju so ga premestili na fronto v Galicijo (današnja Ukrajina), kjer so ga zajeli kozaki. Po tem je bil prek Kijeva in Moskve odpeljan v vojno ujetništvo v rusko zdravilišče Lipeck ob reki Voronež. Preko Rdečega križa si je dopisoval s sorodniki, Kosovelovimi iz Tomaja, profesorjem Košnikom; družil se je z ruskimi intelektualci in umetniki, tam je doživel oktobrsko revolucijo. V jeseni 1918 je pobegnil in se z vlakom prek Kijeva, Brest-Litovska, Moravske in Dunaja vrnil v Ljubljano ̶ z risbami in akvareli, nastalimi na bojiščih in v ujetništvu. Domov v Ajdovščino se ni mogel vrniti zaradi italijanske okupacije Primorske. Spoznal je Riharda Jakopiča in druge umetnike in intelektualce, posebej blizu sta mu bila Fran Albreht in Karel Dobida. Kot vojak je sodeloval pri obrambi severne meje na Koroškem, v bližini Pliberka.
