Dogodki

V likovnem adventnem koledarju že osma zgodba...

8/24

Veno in Walter

»Z Valterjem sem tekal za metulji, lovil nosorožce in kače, plezal v veliko luknjo (Hublja, op. p.), in trgal s stropa netopirje za zbirko njegovga očeta,...«. Tako se spominja Pilon v enem svojih zapisov v avtobiografskem romanu Na robu prijatelja iz otroških let, s katerim sta delila tudi 30. leta v Parizu, Walterja Bianchija. Ta je bil rojen Johanni Jochman ter Antonu Karlu Vincencu Bianchiju (Ajdovščina, 1858–1933), sicer manj znanemu, a izjemno aktivnemu ljubiteljskemu naravoslovcu. Walter (Ajdovščina, 1897–Ljubljana, 1983) je tudi sam študiral naravoslovje, a študija ni dokončal. V Švici v Laussanu, kjer je živela njegova sestra Bianca, se je izučil izdelovanja senčnikov za svetila in se po selitvi v Pariz konec dvajsetih let 20. stoletja tam uveljavil kot oblikovalec – njegovi izdelki so bili razstavljeni na svetovni razstavi v francoski prestolnici leta 1937. Bianchijeva prefinjeno izoblikovana avtorska senčila so bila v letu 2006 predstavljena tudi v Pilonovi galeriji.

Bianchi je veliko potoval, predvsem po Italiji, obiskal je tudi Beograd, stalno pa je vzdrževal stike s primorskimi mladostnimi prijatelji. Domov se je vrnil po izbruhu vojne leta 1939, medvojna leta pa je preživel med Ajdovščino in Gorico. Je med drugim tudi avtor pesnitve Črna balada, posvečene požigu vasi Ustje. Po koncu vojne je v Ljubljani najprej delal v gledališki scenografski delavnici, pozneje se je ponovno posvetil izdelovanju senčnikov ter pristopil k Društvu oblikovalcev Slovenije. Leta 1976 se je poročil z Marijo, vdovo slikarja Ivana Čarga. Walter Bianchi je umrl v Ljubljani leta 1983, pokopan je na ljubljanskih Žalah, v Čargovem grobu skupaj s slikarjem in soprogo.

Bianchi je bil med drugim tudi poklicni plesalec v hotelu v Opatiji in Pilon pripoveduje, kako ga je prijatelj premamil v ples: »... pri svojem tretjem križu sem se spotaknil, zavedel sem se po zamujeni mladosti, vstal sem, da od bliže spoznam žensko varnost in nevarnost. Valter me je zapeljal v ples, da sem ponorel...«.

Pilon ga je v njegovi pariški delavnici v 30. letih med delom večkrat fotografiral, še prej, leta 1923, pred odhodom v Pariz, pa ga je portretiral v olju, medtem ko je Bianchi o prijatelju umetniku pisal. Slikarski portret, zdaj del galerijske stalne zbirke, je njun skupni prijatelj dr. Danilo Lokar vključil v svojo zbirko likovnih del, od nje se je ob odkupu s strani Pilonove galerije v 80. letih prejšnjega stoletja le stežka ločil ...

Foto:

Veno Pilon, Portret Walterja Bianchija, 1923, olje, platno, 147,3 x 87 cm, Pilonova galerija Ajdovščina

Walter Bianchi, Plavo drevo, n.d., gvaš, papir, 29,6 x 41,5 cm, Pilonova galerija Ajdovščina

Walter Bianchi, Pokrajina, 1953, pastel, papir, 45,7 x 61 cm, Pilonova galerija Ajdovščina