Dogodki

Današnjo nedeljsko misel iz likovnega adventnega koledarja Pilonove galerije si izposojamo kar pri Venu Pilonu. Zapisal jo je v avtobiografiji Na robu.

5/24

»Končno sem se zagledal v Parižanko, res, čez in čez glavo. Da bi si pridobil taščo, sem na svoji zaroki v slavnostnem govoru razpravljal O vlogi tašče v človekovem življenju! Trdil sem, da v raju Adam in Eva nista še poznala tašče, ta se je pojavila šele po grehu, za kazen. Vendar je duh zmagal materijo, jaz pa taščo. Zato se je zaobljubila, da bo dolgo živela in mi stala ob strani. In sledila je vrsta let zakonske in splošne sreče, vezane z otroškimi leti sina, zaradi katerega sem začel ceniti copate in spoštovati taščo.«

Veno Pilon se je leta 1934 poročil z Anne-Marie Guichard, profesorico angleščine, s katero sta se spoznala leto poprej, na predvečer 14. julija. Skupaj sta si ustvarila dom v Pilonovem ateljeju na montparnaški ulici Rue de la Grande-Chaumière št. 16. Stavba se še danes nahaja v neposredni bližini razvpitih kavarn, ob bulevarju Montparnasse, Le Dôme, La Coupole in na drugi strani ceste La Rotonde in Le Select, kjer je Pilon, med drugim, ustvarjal svoj zavidljiv risarski opus vse do konca 50. let 20. stoletja.

Novembra 1937 se jima rodi sin Dominique, in takrat se družina iz prostornega ateljeja v pritličju stavbe preseli v manjše stanovanje nadstropje višje. Prvotnega odprtega bivalnega prostora-ateljeja namreč ni bilo moč primerno ogreti, kar je predstavljalo nevarnost za otroka.

Mali Dominique je staršema pomenil edino svetlo luč v vse bolj zaostrenih razmerah v tedanjem Parizu, kar se je odražalo tudi pri fotografskih posnetkih, ki jih je v letu 1937-38 napravil Veno Pilon. 36 najboljših je zbral v posebnem albumu, s pomenljivim naslovom Domi – vu par son pére.

Dominique Pilon je leta 1971 z donacijo očetove dediščine ajdovski občini postavil temelje Pilonovi galeriji, ki se je prvič odprla 21. 9. 1973.

V tej ideji pa tudi danes v galeriji optimistično zremo proti luči naslednjega leta, ko se bomo (upamo, da že spomladi) ponovno lahko osebno srečali na Montparnassu, pod Rodinovim Balzacom, kjer se je zgodba spoštovanja, ljubezni in trdnega vztrajanja Vena Pilona in njegove družine tudi začela.

Foto:

Veno Pilon, Brez naslova (Dominique Pilon), 1938, želat. sr. brom. papir, Pilonova galerija Ajdovščina