Arhiv

Melita VOVK osebno

14. januar–27. februar 2022

V sodelovanju z Zavodom za kulturo Bled.

Junija in julija 2021 je bila na Bledu obsežna predstavitev ustvarjalnosti akademske slikarke Melite Vovk (1928–2020), častne občanke Bleda.

Na sedmih lokacijah na Bledu in eni v Ljubljani so bila na ogled dela, ki so Melito Vovk predstavila kot portretistko in kronistko osebnega študijskega in družinskega življenja, kot slikarko, ki je bila vpeta v sočasne likovne tokove, kot grafičarko (na Akademiji za likovno umetnost je opravila specializacijo iz grafike), pa tudi kot risarko in koloristično virtuozinjo pejsažev, kolažistko in povsem abstraktno umetnico z veliko osebnoizpovedno in družbenokritično angažiranostjo. Bila je vsestranska umetnica, in javnosti najbolj znana predvsem kot ilustratorka (kot prva je ilustrirala legendarnega Jurija Murija v Afriki), karikaturistka, scenografinja in kostumografinja.

Ob svojem drugem obisku Pariza, leta 1955, se je pogosto družila tudi z Venom Pilonom. S pariškega potepanja je v umetničini zapuščini ohranjenih nekaj Pilonovih risb z njenimi portreti, ki bodo na ogled v Ajdovščini.

V Pilonovi galeriji bo predstavljen izbor del z blejske obsežne predstavitve, ki jo spremlja tudi komplet dveh knjig. Koncept knjižnega kompleta je ločen na dva sklopa – življenje in delo. Prva knjiga, Biografija umetnice 1928–2020, na 180 straneh z bogatim slikovnim gradivom predstavi življenje Melite. Biografijo je s pomočjo umetničinih številnih dnevnikov napisala Lidija Pavlovčič. Druga knjiga, Ustvarjanje pa predstavlja zbirko strokovnih prispevkov na temo njenega ustvarjanja na različnih področjih. Izbor del za veliko blejsko razstavo je, v sodelovanju s slikarkino hčerko Ejti Štih, pripravila in postavila Andreja Završnik z Zavoda za kulturo Bled, oblikovala pa je tudi celostni videz razstave in knjižnega kompleta.

Dela za razstavo v Pilonovi galeriji sta izbrali Andreja Završnik in Tina Ponebšek.

Melita Vovk se je rodila 14. junija 1928 na Bledu. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je leta 1951 diplomirala iz slikarstva, v letih 1951–1953 nadaljevala študij na specialki za grafiko pri Božidarju Jakcu (3 semestre) in leta 1972 diplomirala pri Riku Debenjaku. Učila je na nižji gimnaziji na Bledu (1953–1956), nato je bila v svobodnem poklicu (1957–1973), potem višja strokovna sodelavka za scenografijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani (1974–1977) in nato spet v svobodnem poklicu do upokojitve leta 1984. Leta 1957 se je poročila s književnikom Bojanom Štihom (njuna hči Marija Ejti Štih je tudi slikarka). Od leta 1979 do leta 1980 je bila poročena z nizozemskim slikarjem Roelofom Frankotom (1911–1984). Prepotovala je domala vso Evropo. Ukvarjala se je s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, scenografijo, kostumografijo in karikaturo. Od leta 1956 se je tudi vse bolj posvečala scenografiji in kostumografiji, z osnutki je sodelovala pri več kot petdesetih predstavah za gledališče. Leta 1974 je na Borštnikovem srečanju prejela Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za kostumografijo, leta 1977 pa Borštnikovo diplomo in denarno nagrado za scenografijo. Težišče njenega dela je bila ilustracija. Ilustrirala je več kot osemdeset knjig, za mnoga literarna besedila pa je ilustracije v nadaljevanjih objavljala v periodičnem tisku. Dvakrat je prejela Levstikovo nagrado (1957, 1964), nagrado Mlado pokoljenje (Beograd, 1965) in nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo na 9. slovenskem bienalu ilustracije (2010). Portretirala je slavne pisatelje, ko so na Bledu potekala PEN srečanja. Napisala je več duhovitih potopisov in jih opremila z lastnimi risbami, pisala je tudi strokovne članke o aktualnih in strokovnih vprašanjih ter spominske zapiske. Leta 2008 je bila ob občinskem prazniku razglašena za častno občanko Bleda. Umrla je 22. junija 2020 v Radovljici.

Slavnostnega odprtja razstave zaradi aktualnih epidemičnih razmer ne bo.

Razstava bo v Pilonovi galeriji Ajdovščina na ogled od 14. januarja do 27. februarja 2022, v skladu z veljavnimi ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa.

Reprodukcije (vse iz arhiva Zavoda za kulturo Bled):

1. Avtoportret, ni datacije, olje, les

2. Benetke, 1955, olje, platno

3. Hotel, 1955, olje, platno

4. Avtoportret s hčerko, 1958, olje, platno

5. Rastlinjak, 1963, olje, platno

6. Regulacija solidnega obstoja, 1968, mešana tehnika, platno

7. Koncept VII, "Generalski čin", 1970, mešana tehnika, papir

8. Paris Ile de la Cite, 1953, jedkanica, papir

9. Dogodek v mestu Goga, 1972, litografija, papir

10. Počitniška krajina, 1972,  litografija, papir, varianta II

11. Juri-Muri v Afriki (Tone Pavček), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1958, akvarel, tuš, papir

12. Sto basni Ivana Andrejeviča Krilova (Ivan Andrejevič Krilov), Obzorja, Maribor, 1974, mešana tehnika, papir