19/06/2021 - 12/09/2021

LOJZE/LUIGI SPAZZAPAN

19. junij–12. september 2021

Odprtje razstave bo na vseslovensko Poletno muzejsko noč, v soboto, 19. junija 2021, ob 18. uri v Pilonovi galeriji Ajdovščina.

V Pilonovi galeriji Ajdovščina predstavljamo 43 del, ki jih je Lojze/Luigi Spazzapan (r. 1889) ustvaril v Torinu, med letoma 1929 in 1958, ko je njegovo ustvarjalno pot prekinila smrt.

Risarska in slikarska dela v tehnikah gvaša, tempere, tuša in olja prikazujejo umetnika in njegovo svojevrstno slogovno ter motivno pestrost, ki jo je razvijal 30 let v središču italijanske pokrajine Piemont, po odhodu iz Gorice.

Lojze/Luigi Spazzapan je bil tesni prijatelj Vena Pilona še iz goriških povojnih let, ko je v skupini tedanjih mladih intelektualcev in umetnikov, ki so še študirali ali pa so se pravkar vrnili iz šol po Evropi – iz Prage, Firenc, Benetk, Dunaja prinesel nov, svež duh v tedanje, povojno mrtvilo. Po letu 1923 se je Spazzapan med drugimi družil tudi s konstruktivistom Carmelichem, skladateljem Kogojem, s futurističnim pesnikom Pocarinijem, s slikarji Čargom, Sergijem, Del Nerijem in Tratnikom ter arhitektom Cuzzijem.

Vse bolj težko ozračje zaradi naraščajočega fašizma in nenazadnje, povabilo arhitekta Umberta Cuzzija, je Spazzapana l. 1928 odpeljalo v Torino. Mesto postane njegov novi dom. Tu je počasi, a ne umirjeno umetniško zorel. Spoznal je zanimiv krog intelektualcev in umetnikov, ki so pozneje ustanovili Skupino šestih (Sei di Torino) in prijateljeval s tedanjimi eminentnimi torinskimi likovnimi kritiki in zbiralci, med njimi so bili Edoardo Persico, Lionello Venturi in odvetnik Eugenio Giletti.

Spazzapanovo slikarstvo je izvirno v potezi, še bolj pa v barvah. Slikal je krajine, kjer barvna izvirnost prihaja do posebne veljave ravno v tem motivu. Ekspresivna naravnanost pa se kaže predvsem v figuralnih kompozicijah skupine konj, portretih in avtoportretih.

Razstava v osrednjem pritličnem prostoru Pilonove galerije izpostavlja 33 del, ki so nastajala pred letom 1943, ko je Spazzapanu zračni bombni napad uničil atelje skupaj z večino njegovih del. Prednjačijo krajinski prizori, v katere umešča podobo mimoidočega, ženske, ribiča v torinskem parku Michelotti ali na nabrežju reke Pad. Postavitev dopolnjujeta dva avtoportreta in portreta v temperi in tušu njegove življenjske sopotnice Ginie. Posebno mesto na razstavi imajo njegove značilne satirične podobe harlekinov in vzpenjajočih se konjev v zanj tako značilnem dinamičnem gibanju.

Spazzapanova kratka epizoda geometrizma po letu 1947 je na ogled v manjšem prostoru, predvsem v podobah ženskih likov z mačko, aktov in puščavnikov.

Dela za razstavo prihajajo iz družinske zapuščine po odvetniku, velikem občudovalcu Spazzapanove umetnosti in mecenu Eugeniu Gilettiju in njegovi ženi, hčeri Lojzeta Spazzapana, Nuši Lapajne. Slednja je leta 2011 Pilonovi galeriji podarila 7 slik svojega očeta in obsežno dokumentacijo. V letu 2020 je družina Pilonovi galeriji podarila tudi obsežno knjižnico preminule gospe Lapajne, z vsemi razstavnimi katalogi in zgibankami ter obsežnimi monografijami njenega očeta.

V izboru smo sledili ideji predstavitve Spazzapanovih del, ki so javnosti neznana, nekatera pa že pol stoletja niso bila na ogled.

Z osrednjo poletno razstavo Spazzapanovih del v Pilonovi galeriji in stalno postavitvijo del Vena Pilona v zgornjih nadstropjih galerije se bomo spominjali iskrenega in globokega prijateljstva dveh umetnikov z zahodnega roba.

Ob razstavi v Pilonovi galeriji bo izšel slovensko – italijanski katalog z besedilom kustosinje razstave ter barvnimi reprodukcijami razstavljenih del.

 

Kustosinja razstave: Tina Ponebšek, direktorica

Postavitev razstave: Tina Ponebšek, Primož Brecelj

Oblikovanje: Primož Brecelj

 

Razstava bo na ogled do nedelje, 5. septembra 2021. Razstava je podaljšana do 12. septembra 2021.

Razstava je na ogled po veljavnem ceniku vstopnin Pilonove galerije, vsako prvo nedeljo v mesecu je ogled razstav brezplačen.

 

Reprodukcije:

Lojze Spazzapan, Avtoportret z brado, nedatirano, gvaš, karton, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Avtoportret, 1937, tempera, karton, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Dalmatinski ribič, nedatirano, gvaš, karton, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Dama z mačko, 1951, gvaš, tuš, papir, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Dami v gozdu, 1937, gvaš, papir, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Dež v gozdu, 1938, gvaš, karton, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Dva harlekina ali klovna, 1934, tempera, karton, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Ginia vdeva šivanko, 1948-49, gvaš, karton, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Konji in dragonci, 1929, tempera, karton, zasebna last, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, La cavallina, 1933, tuš, papir, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Marina na Ischii s čolnarjem, 1956, barvni tuš, papir, zasebna last, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Model sedi na mizi, 1934, tempera, karton, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Piazza Cavour, 1933, tuš, papir, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Portret Eugenia Gilettija, 1933, olje, les, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Puščavnik, 1952, gvaš, karton, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Ribiča ob Padu, 1935, tempera, karton, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Štirje akti, 1950, gvaš, tuš, papir, zasebna zbirka, foto: Primož Brecelj

Lojze Spazzapan, Tobija, 1951, gvaš, papir, zasebna last, foto: Primož Brecelj