Dogodki

 

2/24

Veno Pilon je obiskoval goriško realko, ki je v letu 1913 postala prva državna gimnazija s slovenskim učnim jezikom, Gorica pa kljub bližajoči se 1. svetovni vojni središče multikulturnega življenja. Prav zaradi šolstva se je v tem deželnem glavnem mestu razvila močna, narodnostno in strokovno raznolika skupina intelektualcev in profesorjev, ki so sodelovali pri znanstvenih in kulturnih projektih. Slovencem je živahno kulturno, politično in gospodarsko življenje omogočilo družbeni vzpon, utrditev nacionalnega srednjega sloja v mestu.

 

V tedanji, predvojni »avstrijski« Gorici je kratek čas prebival tudi Fran Tratnik, »... tedaj živeči v Biljah, je že užival velik sloves kot risar v monakovskem Simplicissimusu; redkokdaj pa se je pojavil na goriških ulicah, le od daleč sem včasih zagledal njegovo visoko postavo s širokokrajnim klobukom in črno, romantično kravato«, ki velja za glavnega predhodnika ekspresionizma na Slovenskem. Pilon je pod njegovim vplivom že med študijem na realki (1908–15) pokazal izrazito nagnjenje k risbi.

 

Vzdušje okolice mesta je Pilon doživljal v družbi sošolcev ali starejših in mlajših kolegov, kasneje znanih umetnikov in literatov, kot so Alojz Gradnik, Igo Gruden, Avgust Andrej Bucik. Spozna tudi Marija Kogoja, kasneje glavnega predstavnika slovenske glasbene avantgarde in enega naših redkih ekspresionističnih skladateljev.

 

Najbolj pogosto je kulturno življenje, kavarne, običaje, mestne figure in ozračje Veno Pilon doživljal s svojim starejšim prijateljem realčanom Lojzetom Spazzapanom, od preselitve v Torino enega najpomembnejših italijanskih slikarjev.

 

Foto: Veno Pilon, Na gostilniškem vrtu, 1915, perorisba, Pilonova galerija Ajdovščina