Dogodki

Svetozar Križaj, »izjemno duhovit in za tiste čase pregrešno svobodomiseln« ustvarjalec

Svetozar Križaj je bil arhitekt, ki si je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v času funkcionalizma, ko je vsak zato moral imeti svoj racionalni zakaj, drznil izreči pregrešno in popolnoma nemoderno misel: »Veste kaj, zadeva mora biti tudi lepa. Preprosto in enostavno lepa.« (zapis Mete Hočevar v zborniku Trideset let Pilonove galerije Ajdovščina, 2004).

Plečnikov učenec je na simpoziju Arhitektura v kontekstu, ki se je odvijal v Portorožu novembra 1984, o svojem profesorju dejal, da je ta na več mestih uporabil besedo ljubezen, ki je občutek, ne miselna kategorija. Svoje razumevanje bistva Plečnikove dediščine je razložil z zgodbo o tem, kako bi veliki arhitekt rešil nalogo, ki bi od njega zahtevala na novo obleči staro kmečko ženico: ne bi je oblekel spet v stare, sicer na novo oprane, cunje temveč bi jo oplemenitil tako, da bi jo z ljubeznijo oblekel v svoja, v Plečnikova oblačila. In ji s tem ne bi vzel duše, saj v to ne posega … Po besedah Naceta Šumija je Križaj v svojem delu sicer izhajal iz učiteljevih postavk, enakovredno pa je presegal njegove formalne okvire. Kar je zagotovo »plečnikovsko« pa je Križajevo razmerje do dediščine; sam pravi, da se »arhitekt vselej in povsod znajde v njenem naročju ali vsaj v njeni soseščini.«

Pristop učiteljev, ki sta med študijem najbolj vplivala na njegovo gledanje na svet in arhitekturo, pa je, kot cenjeni strokovni retorik, znal jedrnato zajeti v oznako: »Kar je bilo pri Plečniku v roki, je pri (Edvardu) Ravnikarju v umu.«

Križajevi arhitekturni projekti vsi po vrsti odražajo njegova svojevrstna razmišljanja: tako tisti, realizirani na Vipavskem (stanovanjski bloki v Vipavi, ajdovsko Letno kopališče Police ter prenova Bratinove dvorane v Kinodvorano, projekt Pilonova galerija, spomenik prvi povojni slovenski vladi in urbanistično zasnovo Spodnjega trga v Ajdovščini ter posege pri prenovi sakralnih objektov: cerkev Sv. Jurija v Šturjah, cerkvica Sv. Antona Padovanskega na Fužinah in Sv. Martina v Žapužah) ter v notranjosti Slovenije (prenova ljubljanskega Rotovža in preureditev bistroja hotela Slon, če omenimo zgolj največja). Na seznam del slovenskega modernističnega arhitekta bi se morala uvrstiti tudi – žal neuresničena – Aleja zaslužnih mož na Ajdovskem, katere snovanje je prekinila njegova smrt.

Foto: projekti arhitekta Svetozarja Križaja v Ajdovščini in Vipavi

1. Urbanistična zasnova Spodnjega trga v Ajdovščini, foto: Primož Brecelj

2. Letno kopalisce Ajdovščina, 1961-1963, foto: Janez Kališnik

3. Spomenik prvi povojni slovenski vladi, foto: Primož Brecelj

4. Cerkev Sv. Martina v Žapužah, fasada

5. Cerkvica Sv. Antona Padovanskega na Fužinah, luč

6. Cerkev Sv. Jurija v Šturjah, kapelica, maketa

7. Cerkev Sv. Jurija v Šturjah, kapelica, maketa

8. Cerkev Sv. Jurija v Šturjah, zunanja ureditev

9. Vrstne hiše v Vipavi, 1961, foto: Janez Kališnik