Arhiv

BOJAN KOVAČIČ

in grafična šola v Narodni galeriji 2004–2018

13. marec–12. april 2020 (podaljšano do 31. 5. 2020)

V mesecu marcu v Pilonovi galeriji odpiramo gostujočo razstavo BOJAN KOVAČIČ in grafična šola v Narodni galeriji 2004–2018. Razstava predstavlja izbor del slovenskega grafika in pedagoga Bojana Kovačiča, ki je bila lansko leto na ogled v Narodni galeriji. Z razstavo so se poklonili umetniku in dolgoletnemu sodelavcu, ki je znotraj ustanove petnajst let vodil grafično šolo. V njej se je do njegove nedavne smrti ob koncu leta 2017 zvrstilo nad sto tečajnikov in tečajnic. Na razstavi bo predstavljen tudi izbor njihovih najboljših odtisov.

V Pilonovi galeriji želimo z razstavo obeležiti spomin na izvrstnega grafičnega ustvarjalca Bojana Kovačiča, ki je s svojim delom doprinesel izjemen dvig kakovosti na tem žlahtnem ustvarjalnem področju. Tako kot Veno Pilon je bil najbolj vešč grafične tehnike globokega tiska. Oba sta študirala na italijanskih akademijah, Pilon v Firencah, Kovačič na Breri v Milanu, kjer se jima je odprla pot v pester svet globokega tiska. Tako njuna vez, čeprav se osebno nista poznala, zaradi ljubezni do grafike živi še danes. Bojanu Kovačiču se lahko zahvalimo, da se je kot mojster poklonil drugemu mojstru, saj je v letu 2016 za Pilonovo galerijo pripravil ponatise Pilonovih grafik po originalnih grafičnih ploščah. Dela Amour Simple (iz leta 1921), s katerim se je Veno Pilon kot prvi Slovenec z grafiko predstavil na Beneškem bienalu leta 1926, nato Sveti Križ (1926) in Stara elektrarna (1927), krajini, ki sta izjemen poklon našim krajem, so tako ponovno oživela.

Bojan Kovačič rojen leta 1949 v Sežani, kamor sta se njegova starša preselila iz Gorice ob koncu vojne, se je za grafiko navdušil že v času šolanja na srednji šoli. Med študijem v Milanu se je vsakodnevno izpopolnjeval v grafičnih delavnicah lombardske prestolnice, kjer je prejemal znanje iz prve roke ob delu s tiskarskimi mojstri. Ti mojstri niso bili samo izvajalci, temveč pravi ustvarjalci, saj so v grafično ploščo prevajali predloge, ki so jih pripravljali uveljavljeni avtorji v drugih tehnikah, pogosto brez poznavanja zakonitosti in posebnosti grafičnih tehnik. Tako je ob boku z njimi Kovačič za številne znane umetnike, kot sta npr. Hans Richter in Renato Guttuso po predlogah pripravljal grafične plošče in tiskal grafike. Takšno bogato izkušnjo in tehnično znanje je nato prinesel nazaj v Ljubljano in ga vključil v svoje avtorsko delo. Izpopolnjevanje je nadaljeval na grafični specialki na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti, v času najintenzivnejšega vzpona Ljubljanske grafične šole. V primerjavi z drugimi člani (svetovno znane) šole, se je razlikoval predvsem zaradi drugačnega uvajanja v tehniko, kar je v njegovem delu vodilo do improvizacij in eksperimentiranj z medijem, vse skupaj pa je privedlo do inovacij. Tako se je v likovni prostor zapisal kot prvi, ki je tiskal po predrtih grafičnih ploščah, kar je Bogdan Borčić nato sistematično vključil v svoj likovni jezik.

Poleg svojega ustvarjanja se je Bojan Kovačič v slovenski likovni prostor zapisal tudi kot pomemben pedagog. Čeprav se sam za profesorsko pot ni načrtno odločil, kot je sam rekel, so ga nanjo usmerile spodbude njegovih srednješolskih in akademskih profesorjev. Milan Butina, Bogdan Borčić in Marjan Pogačnik so v njem že zgodaj prepoznali ustvarjalno širino in občutljivost, ki je izjemno pomembna pri podajanju likovnega znanja.

Kovačič je tako svojo pedagoško pot začel leta 1979 na šoli, ki jo je obiskoval kot mladostnik, na Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani. Tam je bil zaposlen enajst let. Nato je do svoje upokojitve poučeval na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani, kjer je med leti 2005 in 2012 kot redni profesor poučeval temeljni teoretični predmet osnove oblikotvornosti, grafiko in grafično oblikovanje ter vizualne komunikacije.

Po zaslugi Marjana Pogačnika, ki je leta 2001 skupaj s svojim opusom podaril Narodni galeriji tudi dve tiskarski preši, so se leta 2004 začele raziskovalne delavnice grafičnih tehnik globokega tiska v Narodni galeriji. Na izrecno željo donatorja je mentorstvo in vodenje delavnice prevzel Bojan Kovačič. Pogačnik je visoko cenil njegovo tehnološko znanje, likovno občutljivost in pedagoško neposrednost. Te lastnosti in njegova pristnost pri predajanju znanja, izkušenj in ljubezni do grafike je prevzela številne slušatelje, s katerimi je petnajst let delil svoje strokovno znanje.

Bojan Kovačič je Narodni galeriji leta 2009 poklonil svoj grafični opus, njegova vdova Elena Martello Kovačič pa je v letu 2018 poklonila grafične liste, nastale v zadnjem obdobju (2011‒2017).

Razstava v Pilonovi galeriji prikazuje izbor Kovačičevi grafik iz zadnjega obdobja, ki so del dveh serij: Človeška vrsta ‒ Dišave in Pecatores ter 16 študijskih tiskov, ki smo jih izbrali kot najkvalitetnejše odtise iz letnih grafičnih map tečajnikov. Obiskovalcem bo na ogled poleg grafičnih del tudi predstavitev različnih grafičnih tehnik globokega tiska.

Izbor del v Pilonovi galeriji smo pripravili dr. Andrej Smrekar in mag. Kristina Preininger, Narodna galerija ter Tina Ponebšek in Tanja Milharčič, Pilonova galerija Ajdovščina.

Razstava bo v Pilonovi galeriji Ajdovščina na ogled do nedelje, 12. aprila 2020.

Foto (vse © Narodna galerija, Ljubljana):

Bojan Kovačič, Človeška vrsta - Dišave XI., 2012?, barvna jedkanica in suha igla, papir, Narodna galerija

Bojan Kovačič, Človeška vrsta - Dišave IX., 2011, barvna jedkanica in suha igla, papir, Narodna galerija

Bojan Kovačič, Človeška vrsta - Dišave XXIV., 2014, jedkanica in suha igla, papir, Narodna galerija

Bojan Kovačič, Pecatores VII. (?), 2017, jedkanica in suha igla, papir, Narodna galerija

Vesna Štih, Železnica, 2007, jedkanica, papir, Narodna galerija

Anđelka Fortuna Saje, Brez naslova, 2018, mehka prevleka, papir, Narodna galerija

Bojan Kovačič pri delu