Blog

[IZPOSTAVLJAMO]

Od 4. do 10. decembra 2023 bo ponovno potekala spletna promocijska akcija Naprej v preteklost, ki jo organizirata Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije, da muzeji v digitalnem okolju predstavijo svoje bogastvo. V tem decembrskem tednu bo tudi Pilonova galerija Ajdovščina, ki je zaradi prenove začasno zaprta, na družbenih omrežjih in spletni strani izpostavila nekaj umetniških del, povezanih v okviru ene teme – zima.

 

1. Veno Pilon, Ajdovščina, 1914, olje, lepenka, Pilonova galerija Ajdovščina

Vsak posameznik vase zarisuje zunanje prostore, ki nikoli niso prepuščeni sami sebi, umetnik pa jih v svojih delih skozi lasten intimni svet tudi poustvari. Na sliki z naslovom »Ajdovščina« je leta 1914 Veno Pilon še kot dijak na goriški realki upodobil svoj rojstni kraj. Kako ta umetniško zabeležena atmosfera, ki vznika iz naslikane krajine, nagovarja gledalca? Kako nagovori vas?

Z oddaljene točke se odpira pogled na sivo nebo, ki v kompoziciji prevladuje, v njegovo sivino se razraščajo po širini slike v ravni liniji razvrščene hiše, med katerimi se na desni strani dviga  cerkveni zvonik. Od nežno zabrisane meje, ki z raztresenimi drevesi loči zimsko bledo veduto mesteca od tistega, ki gleda, se razteza svetlo rjavkasta travnata pokrajina, ki zaključuje spodnji del slikarske impresije. Gole krošnje in s kljubovanjem burji izoblikovana debla, zapuščena v praznini pustega časa, ter celotna mehko delujoča pokrajina umirjajo v nekakšni rahli odsotnosti.

Leta 2016 je bila v Pilonovi galeriji Ajdovščina ob 120. obletnici rojstva Vena Pilona na ogled razstava »Veno Pilon. Začetki«, pospremljena z izdajo kataloga, ki ga lahko še vedno dobite na galerijskih prodajnih policah.

 

2. Veno Pilon, Lipeck pozimi, 1917, akvarel na papirju, Pilonova galerija Ajdovščina

»Neprenehoma sem tičal pri oknu, risal in akvareliral na eni strani ljudski vrvež, na drugi pa brezmejno daljavo v večni igri letnih časov, oblakov in sonca. Taboriščni tovariši niso razumeli, zakaj se nisem počutil posebno nesrečnega v ujetništvu.« (Veno Pilon, Na robu, str. 39)

Verjetno ni težko uganiti, kako zelo bogat je bil notranji svet umetnika Vena Pilona. Od mladih let je hodil skozi življenje z darom tankočutnega opazovalca, ki si je z ustvarjanjem lahko pogrel tudi dolgo rusko zimo.

Ste si mogoče ogledali študijsko-dokumentarno razstavo »Pilon v prvi svetovni vojni«, ki je bila v Pilonovi galeriji Ajdovščina postavljena na ogled decembra 2014?

 

3. Veno Pilon, Ledene rože (V ateljeju), najbrž 1930, črno-bela fotografija, karton, Pilonova galerija Ajdovščina

»Na razsežnem oknu ateljeja sem pozimi gojil ledene rože, ki so me polagoma ohladile za bohemsko romantiko in ogrele za bolj udobno stanovanje navadnega meščana, v katerem sem se pa po nekaj letih tudi sam ohladil.« (Veno Pilon, Na robu, str. 327)

Ko umetniško delo skozi vsak ločen pogled preraste v podobo, je pri tem najdragocenejši ravno umetnikov zapis, ki usmeri vsako interpretativno imaginacijo. Kako bi citat povezali s fotografijo, kako bi ob njej odprli svoj prostor?

Včasih je zima samo zunaj, včasih tudi notri.

 

4. Veno Pilon, Pogled na Gorico (Gorica v megli), 1914, olje, lepenka, Pilonova galerija Ajdovščina

Kako se je zares počutil in svet okoli sebe občutil umetnik, ko je ustvarjal sliko, lahko samo sklepamo in si predstavljamo. Katera čustva in premišljevanja iz strmečega v slikarsko stvaritev lahko ta izvabi, pa vsak opazovalec, ki se konfrontira s predmetom estetske in tudi pričevalske vrednosti, ve zase. Umetniško delo, ki je izšlo iz ustvarjalca, se vedno multiplicira v neskončnost, v vsakem pogledu in interpretaciji drugega. Kaj obarva vaše misli in občutja ob tej reprodukciji danes? Kako bi v sliko vstopili, če bi stali pred originalom?

Pilon je »Gorico v megli« naslikal konec decembra 1914, v zimi, ko so minili že meseci po začetku prve svetovne vojne, ki naj bi se po napovedih morala končati do božiča, vendar ni bilo tako. Aprila 1915 je bil osemnajstletni Veno Pilon le štiri dni po opravljeni maturi mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko in odposlan na fronto, najprej v Dolomite, pozneje v Galicijo.

Slika je eden od študijskih primerov iz Pilonovega obdobja šolanja na goriški realki, ko je pri urah likovnega pouka in v prostem času razvijal svoj umetniški izraz. Izbrani krajinski motiv se pod težo hladnih barv odpira z odtenki rumene. Mesto je nevidno, izgubljeno v koprenah.