Blog

[ODSTIRANJA]

21. marec. Danes si vzemite čas zase. Posedite s knjigo v rokah. Lahko ob vodi. Pesnite. Pomlad je, ptice neutrudno pojejo, z branjem se oživljajo naši najljubši poeti, poetese, v zatišnih kotičkih se rojevajo še neznane pesmi. Mogoče pa … se za trenutek samo malo ustavite prav ob spodaj navedeni štirivrstičnici, ki jo je Veno Pilon napisal v letu 1949.

To leto je bilo za Pilona v marsikaterem pogledu prelomno, in kar ga je takrat zagrabilo in spet vrglo v življenje, je bila seveda poezija. Še bolj zavestno kot v preteklosti je v pomladnih dneh tega leta začel zapisovati svoje verze, ki so zrastli iz konca nekega sveta in tam obstali kot kamenje in pesek, ki se kopata v morju, utegnemo izreči, če v ločenem kontekstu parafraziramo pesnika in od njega prepišemo par besed, objavljenih v knjigi Na robu.

Kar je upesnjeno v Pilonovih verzih v nadaljevanju, pa pravzaprav lahko razširimo do te mere, da v vsaki njegovi pesmi razpoznamo odsevajočo se ustvarjalčevo dušo, ki ob samospoznavanju postaja mirna, a kaj ko je najbrž resnica tudi to, da pišoči vendarle potrebuje tudi prepoznanje od zunaj, da se lahko dviga višje, kar se Pilonu kot pesniku ni zgodilo. Od prijateljev in znancev, ki jim je podajal svoje pesmi, ni bilo odziva, ki bi pesnikovo srce prestavil v hitrejši ritem. Tako nikoli ni izdal pesniške zbirke. Čeprav prepozno, ker pesnik ni več fizično prisoten med nami, je verjetno zdaj čas, da se zadeva popravi. In tudi če se mogoče do neke mere da strinjati s tistimi, ki si prilaščajo moč ocenjevalca, porinjenega v misel, da ni vsak poskus pesmi že pesem, se na drugi strani ne da spregledati dejstva, da vse, kar pade z drevesa ustvarjanja, pridobi vrednost že iz podstati človekove vraščene nuje po izražanju in nanjo pripetega iskanja lastne barve glasu, ki v nobenem primeru ne bi smel ostati preslišan.

V duši vse miruje

če le sebi si odseva

srce pa vzdihuje

če od zunaj ni odmeva

Veno Pilon, pesem brez naslova, v arhivu Pilonove galerije Ajdovščina hranimo tipkopis z datacijo 1949.

Fotografija: Veno Pilon, brez naslova (Špelca Čopič in Tanja Vrtačnik v Bois de Boulogne, Pariz), 1947, arhiv Pilonove galerije Ajdovščina.