Blog

[OSEBNOSTI]

»Kamen si vedno želim postaviti v stanje, v katerem se bo dobro počutil.«

Danes se spominjamo obletnice smrti akademskega kiparja Janeza Lenassija (3. 7. 1927, Opatija-27. 1. 2008, Piran). Velja za enega najpomembnejših predstavnikov slovenskega kiparstva 20. stoletja.

Rodil se je kot tretji od sedmih otrok očeta Julija Lenassija in matere Francke Godina. Zaradi slabih socialnih razmer se je družina velikokrat selila. Po končani obrtni šoli v Celovcu je med letoma 1945 in 1947 služil vojaški rok, nato pa se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost (ALU) v Ljubljani, na kateri je študiral kiparstvo pri profesorjih Borisu Kalinu, Frančišku Smerduju, Zdenku Kalinu, Karlu Putrihu in Petru Lobodi. Diplomiral je leta 1951. Po diplomi je večinoma ustvarjal v Primorju in na številnih kiparskih kolonijah po Evropi.

Skupaj z Jakobom Savinškom je bil eden od pobudnikov Forme vive v Sloveniji, posebej v Seči in v Kostanjevici na Krki.

Lenassijev kiparski opus sestavljajo mala, spomeniška, simpozijska in arhitekturna plastika, največji del pa zavzema monumentalno kiparstvo. Pri svojem delu je uporabljal različne materiale, kot so glina, beton, železo, železobeton, les, najpogosteje pa kamen. Lenassija tako odlikuje pretanjen odnos do kamna in premišljene abstraktne forme. Na njegovo delo in kiparski opus je močno vplivala Primorska in njeno okolje, predvsem pri uporabi materiala iz istrskega in kraškega kamnoloma, pa tudi pri izbiri motivike in simbolike, vezane na morje. Za njegova dela je značilna dvojnost stiliziranih geometrijskih oblik in ravnih, pravilnih linij na eni strani ter mehke, zaobljene in valovite oblike, ki kiparsko delo spajajo z okoljem, na drugi. Pogosto je uporabljal enostavne arhetipske znake, vodoravnice in navpičnice, spirale, trikotnike, rombe, križe idr.

Njegov opus šteje preko trideset spomenikov in javnih del, med katerimi izstopajo spomenik Edvardu Rusjanu v Novi Gorici (1960), spomenik železničarjem na Vogarju (1962), spomenik padlim borcem v Ilirski Bistrici (1965) in spomenik pomorščakom prekomorcem v Portorožu (1977). Zadnja večja Lenassijeva stvaritev je bil spomenik Slavolok samostojnosti, ki so ga slovesno odkrili oktobra 2007 v Kopru.

Posebej za Pilonovo galerijo je leta 1983 izdelal ležečo skulpturo z valovito zgornjo ploskvijo. Ta se, po obnovi naše galerije in restavriranju, vrača na stalno mesto v mali atrij razstavnega prostora.

Fotografija:

Janez Lenassi, Istra, 1983, istrski apnenec/kamen, Zbirka del Pilonovih prijateljev