Arhiv
Ana Maraž. Dolgočasna ljubezen
ANA MARAŽ
Dolgočasna ljubezen
7. 2.–17. 3. 2019
Ana Maraž, ilustratorka mlajše generacije, se na tokratni samostojni razstavi predstavlja s svojimi novonastalimi ilustracijami.
O avtorici:
Ana Maraž, rojena 10. maja 1985 v Šempetru pri Gorici, je leta 2011 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na oddelku za likovno pedagogiko pri profesorjih Zdenku Huzjanu in dr. Beatriz Tomšič Čerkez. Deluje na področju ilustracije, slikarstva in oblikovanja. Predstavlja se na skupinskih razstavah doma in v tujini, razstava Dolgočasna ljubezen v Pilonovi galeriji pa je njena tretja samostojna razstava po vrsti. Za svoja dela je prejela več nagrad in priznanj, njena dela so bila objavljena v publikacijah v Sloveniji, Avstraliji, ZDA in na Japonskem. Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) (Sekcija ilustratorjev) ter Društva likovnih umetnikov Severne Primorske (DLUSP). Kot samozaposlena v kulturi živi in ustvarja v Vipavi.
Kustosinja razstave Tanja Cigoj je v spremnem besedilu kataloga zapisala:
»V običajni stvarnosti nas obdaja množica vsakdanjih predmetov, iz katere instinktivno izbira Ana Maraž. Njen besednjak podob polnijo – uporabni – predmeti iz neposrednega okolja, za katerimi ni potrebno posegati onkraj obzorja vsakdanjosti. Njih navadnost, običajnost naj ne zavaja, avtorico namreč zanima zgodba za predmetom, tako tista, ki se je napisala njegovemu ustvarjalcu v procesu nastajanja, kot tista, ki se začne zapisovati takrat, ko ta najde svoj dom. Ko ljudje pripišemo pomen predmetu, mu s tem podelimo vlogo spremljevalca pri realizaciji našega vsakodnevnega itinerarija, in ga s tem ovrednotimo na čustveni lestvici. Tako se skozi čas začne razkrivati večplastnost podob teh nepomembnih, samoumevnih stvari tudi v samosvoji pripovedi iz ozadja. Ano Maraž prikličejo in izzovejo izbrani objekti, katerih raznoliki obrazi nastopajo v vlogi izraza njenih in naših želja, potreb, razmišljanj, navez, odnosov. Minimalistično izražanje še dodatno izpostavlja njihovo vsebino (najsi bo ta obče ali osebne narave) ̶ v risbi se prelevijo v znakovje, znake, ki prvenstveno nagovarjajo s svojo pomenskostjo, kot jo je domislila in predstavila ustvarjalka. S sicer samosvojo stilizacijo predmetov ilustratorka upošteva primarno načelo vizualiziranja misli, ideje – upodobljeno mora biti gledalcu prepoznavno. …
Ana Maraž se je prepoznala v umetniški izjavi ameriškega umetnika Johna Baldessarija o prestopanju med težnjama po enostavnosti in zapletenosti. Prvo je materializirala v izbiri črno bele lestvice, na katere pot angažiranega raziskovanja se je podala že v času študija. Skozi njeno bogatost izrazoslovja in skozi luščenje zunanjih plasti predmeta se ji je izrisala tudi oblika, kompleksna ter zgoščena v preprostem in enostavnem. Znotraj črte, konture, ki jo ilustratorka praviloma »riše s škarjami«, se s kontrastnimi črninami in belinami polnijo podobe, pri čemer se odraža ravnovesje v soočanju linije in ploskve. Izziv, ki ga zastavljata barvna izčiščenost in formalna poenostavitev, je postal osnova pri ustvarjanju likovnega izraza, obenem pa sta izbira črno bele ilustracije ter stiliziranost oblike odgovor avtorice na prenasičenost dandanašnjega sveta z materialnim, ugovor zoper potrošniško miselnost nasploh.«
Ilustratorka je ob razstavi manjši razstavni prostor posvetila pedagoškemu delu ter za obiskovalce, od tistih najmlajših pa vse do malo manj mlajših, pripravila interaktivni program, ki vabi k ustvarjalnem sodelovanju.
Ob razstavi je izšla dvojezična publikacija (slo. / ang.) s spremnim besedilom kustosinje Tanje Cigoj, fotografija in oblikovanje pa sta delo Primoža Breclja.
Razstavo si je mogoče ogledati po veljavnem ceniku vstopnin Pilonove galerije Ajdovščina.