Arhiv

STANISLAV BAČAR

Iskalec biserov med knjigami

5. maj–5. junij 2022

Priložnostna razstava starih in redkih tiskov iz knjižnice Stanislava Bačarja.

Razstava, na kateri sta združili znanje in moči Lavričeva knjižnica Ajdovščina in Pilonova galerija Ajdovščina, bo odprla vrata pred slovesnostjo ob občinskem prazniku, 5. maja 2022, ob 17. uri v Pilonovi galeriji Ajdovščina.

5. maja letos bo minilo deset let od smrti Stanislava - Staneta Bačarja, uglednega bibliofila, zbiratelja starih tiskov in prvotiskov slovenskih pesnikov in pisateljev, avtorja knjig o zgodovini Ajdovščine, Šturij in okoliških krajev ter o mlinarski preteklosti na območju občine Ajdovščina. Ob tej priložnosti bo razstavljen izbor najbolj zanimivih knjig iz Bačarjeve imenitne knjižnice.

Stanislav Bačar se je ob zbiranju starih knjig in oblikovanju bibliofilske zbirke posvečal tudi raziskavam paleontološke preteklosti Vipavske doline in Goriških Brd, zasnoval je muzej fosilov v Ajdovščini. Je avtor dveh knjig o preteklosti Ajdovščine in okolice ter številnih krajših besedil. Raziskoval je »vipavske korenine« slovenske himne, torej povezavo med avtorjem Vinoreje Matijo Vertovcem, pesnikom Francetom Prešernom in skladateljem Stankom Premrlom. Bil je pobudnik Vertovčevega pohoda.

Deset let po njegovi smrti je bila, do konca aprila 2022, v avli stavbe Montanistika na Aškerčevi cesti 12 v Ljubljani, na ogled razstava izbranih fosilov iz njegove zbirke. Fosile si je mogoče ogledati tudi v muzeju v Ajdovščini. Vertovčevo pohodno pot vsako leto prehodijo tisoči obiskovalcev, avtorske knjige in drugi teksti pa so dostopni na spletu ali v knjižnicah.

Javnosti pa je manj poznana njegova knjižnica. Lavričeva knjižnica in Pilonova galerija bosta zato v sodelovanju z družino Bačar v Pilonovi galeriji postavili na ogled nekatere najbolj zanimive knjige iz zbirke Staneta Bačarja.

Izbor sta pripravili bibliotekarki Franka Koren in Marija Bajc (Lavričeva knjižnica Ajdovščina). Izbrali sta prve tiskane knjige slovitega pisca Vinoreje za Slovence Matije Vrtovca (Vertovec), duhovnika po stanu. Na ogled so vsi deli Svetega priročnika s pridigami Janeza Svetokriškega kot tudi nekateri prvotiski slovenskih pesnikov in pisateljev. Opozarjamo na nekatere druge pisce in knjige, učbenike, npr. prvo medicinsko knjigo, ki jo napisal slovenski avtor, slovarje (npr. Bukvar, slovar oglate glagolice), pa prvo znanstveno-kritično obravnavo slovenske zgodovine. Na ogled bosta Zgodovina Rima, ki je ena prvih tiskanih rimskih zgodovin, in Biblia Sacra Vulgata iz leta 1592, ki je vredna prav posebne pozornosti, saj v Sloveniji obstaja samo v dveh izvodih, eden izmed njiju izhaja prav iz knjižnice Staneta Bačarja. Knjižnica premore tudi izvod (1556) evropsko znanega dela, v Vipavi rojenega diplomata, zgodovinarja, humanista Sigismunda Herbersteina, Rerum moscouiticarum commentari (Moskovski zapiski). Dodane so pratike in ekslibris, umetniško zasnovana grafika, s katero lastnik označuje svoje knjige.

Razstava posveča pozornost tudi prvim knjigam, ki jih je Bačar dobil in ki so oblikovale njegovo poznejšo bibliofilsko strast. Vse razstavljene knjige so opremljene s temeljnimi podatki, ki obiskovalcu dajo uvid v knjižno bogastvo.

Postavitev razstave je zasnovala Tina Ponebšek (Pilonova galerija Ajdovščina), za umestitev v prostor in za grafično podobo je poskrbel Primož Brecelj (Pilonova galerija Ajdovščina).

Postavitev sledi vsebinskim poudarkom iz prezentacije Bačarjeve knjižnice in z občutkom za lepoto tiska ter grafike, zapisi na steni pa razstavi dodajo sporočilno vrednost.

V manjšem prostoru se bodo vrteli posnetki in filmski zapisi o Stanislavu - Stanetu Bačarju, ki ga umeščajo v širši, nacionalni kontekst.

Ob razstavi bo izšla tudi zgibanka s podatki o razstavljenem gradivu ter biografijo Staneta Bačarja.

Stanislav Bačar (29. 6. 1938–5. 5. 2012) se je rodil v Dolenjah pri Ajdovščini kot prvi izmed treh otrok. Družina je kmalu ostala brez očeta, ubili so ga med vojno, mama je bila tako primorana otroke vzgajati sama. Stanislav je obiskoval osnovno šolo na Planini pri Ajdovščini, nižjo gimnazijo v Ajdovščini in Železniško industrijsko šolo v Mariboru. Zaposlil se je kot ključavničar v domačih podjetjih, najprej na Lipi, potem na Tekstini. Kasneje je ob delu opravil še Srednjo strojno delovodsko šolo in diplomiral na prvi stopnji Ekonomske fakultete. Po diplomi je najprej na Občini Ajdovščina služboval kot načelnik oddelka za obrambo, nato je bil imenovan za predsednika Izvršnega sveta skupščine občine Ajdovščina. Leta 1986 je bil sekretar medobčinskega sveta ZKS za severno Primorsko, od leta 1990 dalje pa načelnik Uprave za notranje zadeve v Novi Gorici. Bil je tudi prvi predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina in Vipava ter aktiven član združenja Sever, za zasluge med osamosvojitvijo je prejel Častni znak svobode RS.

Bil je velik ljubitelj in poznavalec domačih krajev in njihove zgodovine. Raziskoval je tehnično, kulturno in naravno dediščino Ajdovščine in Vipavske doline. Pozorno je spremljal in preučeval domače avtorje ter ustvarjalce – poseben pomen je pripisoval Matiji Vertovcu in v spomin nanj ustanovil Društvo Matije Vertovca ter bil med pobudniki pohoda Po Vertovčevih poteh. Zgodbi o nastanku slovenske himne, ki sloni na Bačarjevih raziskavah povezav med Vertovcem in Prešernom ter se zaključi s skladateljem Premrlom v Vipavski dolini, je naklonjena tudi strokovna javnost. Njegov avtorski podpis najdemo tudi pod songi, ki jih je pisal za lutkovne predstave sestre Ade.

Kot je sam rekel, sta ga v življenju navduševali predvsem dve stvari: »Fosili in stare knjige, to je moj svet.«

Fosile je iskal po celotni Vipavski dolini, v Brdih, Trnovskem gozdu, na Nanosu, Gori in Krasu. Zbrane primerke je natančno prepariral in popisal ter se pri tem posvetoval s strokovnjaki geološkega oddelka Univerze v Ljubljani. V njegovi zbirki, ki šteje več kot 9000 primerkov, so tudi nove vrste, ki so po njem dobile ime, npr. Bacarella vipavica in Phacelophyllia bacari.

Za svoje paleontološko udejstvovanje je leta 2004 prejel Valvasorjevo priznanje za delo na področju muzealstva v Sloveniji.

Svoje bogato znanje je rad delil z drugimi in v ta namen pripravil več razstav – tako o fosilih kot o knjigah. Njegova bogata knjižnica je odraz večletnega iskanja, zbiranja in brskanja po različnih antikvariatih. V njej najdemo dragocene in izjemne knjige, nekatere izmed njih so edini primerek v Sloveniji. Tiste vrednejše je sam še dodatno preučeval, tako da lahko še danes v njih najdemo njegove zapiske in opombe.

Skromen, aktiven in vedno pripravljen pomagati nam je Stanislav Bačar - Stane, kot so ga običajno imenovali, zapustil uvid v izjemno bogastvo kulturne, tehnične in naravne dediščine Vipavske doline in Ajdovščine.

Razstava ob 10. obletnici Bačarjeve smrti je, ob vzporedni razstavi izbranih fosilov na ljubljanski Montanistiki, priložnost, da se Vipavska dolina pokloni človeku, ki jo je s sistematičnim, strokovno podprtim delom in raziskavami umestil tudi na nacionalno raven.

Razstava bo v Pilonovi galeriji Ajdovščina na ogled do nedelje, 5. junija 2022.