Blog

[IZPOSTAVLJAMO]

Pilonove »stoletnice« v 2024

Zdenka (Bekar), 1924, olje, platno

Dopasni portret strojepiske (Pilonov zapis na hrbtni strani: Dattilograf.), s Krasa doma, odete v temno modro in zeleno, je Pilon pred gledalca postavil frontalno. 

S povedno, po Pilonovsko naslikanimi rokami – tu je poudarjena portretirankina levica, segajoč preko prsi do desne rame –, ki so mu praviloma služile za ujetje psihološke podobe upodobljenca/ke. Pretirano dolga dlan z elegantnimi prsti – Pilon pravi, da je bila na svoje roke, predvsem prste, »zelo ponosna« –, označuje bolj ko ne njen poklic, notranja napetost na sliki pa kaže umetnikovo potrebo po vslikovanju svojih občutij, doživljanja in odnosa v portretiranca.

Portret je nastal v letu, ki je bilo za Pilona zelo uspešno, saj je bila s prejetimi priznanji (mdr. odkupi njegovih del za zbirko Narodne galerije v Ljubljani, sprejetje njegovega grafičnega lista Amour simple na beneški bienale, odmevnost njegove prisotnosti na 1. goriški umetnostni razstavi), razstavami (v marcu ima samostojno razstavo v znani avantgardistični galeriji Casa d'Arte Bragaglia v Rimu) ter pohvalnimi kritikami in recenzijami, visoka kvalitetna raven njegovega do takrat nastalega umetniškega opusa – upravičeno – prepoznana. In v letu, ko si nabavi motor, postane tajnik na Elektrarni na Hublju, a tudi v letu, ko s prijateljem Špacem (Lojzetom Spazzapanom) sanjata o Parizu, ki ga mladi umetnik prvič obišče naslednje leto.

Ajdovščina, ok. 1921, olje, platno           

Restavratorski poseg v letu 2001 je potrdil poslikavo na hrbtni strani, Pilonovo nedokončano veduto Ajdovščine z Lavričevim trgom.    

Pilon je, v samokritični maniri, svoja dela kar nekajkrat povsem ali delno preslikal (npr. sliki v olju Šentvid pri Vipavi (1927) in Portret poslanca Engelberta Besednjaka (ok. 1927–29) ali pa skozi leta doslikoval (portret Moja mati (1928–1953). Tu je slikanje vedute povsem opustil ter obrnjeno platno uporabil za portret.