Blog

[UTRIP]

21. septembra, leta 1973 je prvič na široko odprla svoja vrata rumeno-modra stavba na Prešernovi ulici v Ajdovščini in prva monografska galerija v Sloveniji, osnovana na avtorjevi zapuščini, ki jo je Ajdovščini, rojstnemu kraju umetnika Vena Pilona, dve leti prej podaril njegov sin Dominique.

Odprti so bili spodnji prostori galerije in javno predstavljena podarjena Pilonova dediščina ter zasebna zbirka dr. Danila Lokarja, ki obsega Pilonova vrhunska dela, ustvarjena pred njegovim odhodom v Pariz. V naslednjih letih je z odkupom zasebnih zbirk tako Lokarjeve kot zbirke Pilonovega nečaka Iva Lenščaka in dr. Jožeta Ilca, zeta Riharda Jakopiča, nastala glavnina stalne Pilonove zbirke.

Prvotni namen preureditve dveh mestnih hiš, ki se stikata, v galerijo, je bil hramba in razstavljanje galerijske in muzejske zbirke, ki naj predstavlja Vena Pilona. Šele pozneje se je s prostorsko preureditvijo pridružila priložnost za občasne razstave in predstavljanje del drugih avtorjev. Skozi čas je galerija s svojo razstavno dejavnostjo gradila pomembno vlogo tako v slovenskem kot zamejskem prostoru.

Prenova dveh enonadstropnih hiš, kjer so bili v pritličju pekarna in prodajalna družine Pilon ter v nadstropju bivalni prostori, se je začela jeseni leta 1971, brez večjih gradbenih posegov. Arhitekt domačin Svetozar Križaj (1921–96) je v pritličju z odstranitvijo predelnih sten prostore naredil funkcionalnejše in premišljeno povezal oba objekta v enovit interier. Z uporabo kamna, lesa, klinkerja oziroma trde žgane tanjše opeke je ustvaril prostor s toplino in domačnostjo.

Leta 1976 je Križaj za svoje delo prejel Plečnikovo nagrado, najvišje slovensko arhitekturno priznanje. Sledila je druga faza, ki je obsegala prenovo nadstropja in poznejšo širitev v podstrešne prostore. Za tretjo fazo je bila predvidena prenova sosednje Rustjeve hiše, ki pa se je realizirala šele po dobrih petih desetletjih. V nadstropju in podstrehi Rustjeve hiše smo namreč pred kratkim dobili nove razstavne prostore in depoje.

Fond Pilonove galerije je raznolik, vseh likovnih zvrsti in tehnik. Od nastanka naprej se je obseg galerijsko-muzejske zbirke pridno večal in danes šteje več kot 2.800 del. Poleg osnovne zbirke, ki jo tvori Pilonova zapuščina in pokriva širok opus njegovega ustvarjanja, ter se skozi leta z donacijami in nakupi še vedno dopolnjuje in veča, sta se sčasoma oblikovali še dve, in sicer Zbirka del prijateljev Vena Pilona, zaokrožena z najvidnejšimi imeni slovenskega in čezmejnega likovnega ustvarjanja, in Zbirka del poletne likovne kolonije Vipavski Križ, ki je potekala v letih od 1988 do 1998. V fotografski fond je bila pozneje vključena zbirka Castrumfoto, ravno tako mednarodno Zbirko iz Foresterije pa je galerija z donacijo pridobila leta 2009.

Ne smemo pozabiti tudi na galerijsko knjižnico, ki hrani skoraj 13.500 enot, med katerimi so tudi redkosti, ki jih težko najdemo v splošnih knjižnicah. Zajema širok spekter publikacij – od tistih, ki izhajajo iz zapuščine Vena Pilona, do katalogov in zgibank lastne produkcije ter drugih pridobljenih z medknjižnično izmenjavo.

Izhodiščna muzejsko-galerijska dejavnost je vsekakor skrbno delo z gradivom, ki se zbira, dokumentira, digitalizira, interpretira in predstavlja. Poleg tega smo v pomoč tudi zunanjim uporabnikom, ki potrebujejo vpogled in dostop do gradiva, in sicer za različne raziskovalno-izobraževalne in druge namene. Pomembno poslanstvo je tudi prenos naše skrbi za kulturno dediščino na mlajše občinstvo, ki ga pedagoški program ustvarja z različnimi dejavnostmi, od delavnic, sodelovanj s šolami in vrtci do priprav publikacij za najmlajše in mlade obiskovalce ter razstav njihovih del. To poslanstvo je seveda dopolnjeno tudi z andragoškim delom, namenjenim odraslim.

V času zaprtja galerije za javnost, zaradi gradbenih posegov, ki trajajo že skoraj dve leti, najprej zaradi pripojitve Rustjeve hiše k Pilonovi in sedaj še zaradi pravkar začete prenove galerije same, smo z vami povezani preko digitalnih vsebin - galerijske spletne strani in družbenih omrežjih. Zavedamo se, da to ne more nadomestiti pristnega stika z likovnimi deli in neposredne komunikacije ter obiska kulturne ustanove nasploh. V času zaprtja snujemo novo postavitev stalne zbirke in drugih zbirk, program občasnih razstav, vsebino že obstoječih in novih pedagoških in andragoških programov, popisujemo, urejamo in digitaliziramo gradivo, za katero nam je do sedaj zmanjkovalo časa in sodelujemo z drugimi institucijami z izposojo umetniški del za razstave in drugimi zunanjimi uporabniki, ki potrebujejo naše gradivo.

Verjamemo, da bo Pilonova galerija, osvežena in razširjena zopet lahko ponujala kvalitetne in zanimive vsebine za vse generacije. Vsekakor pa komaj čakamo, ko vas bomo lahko naslednjo jesen spet povabili v našo sredino.

Reprodukcija: hemeroteka Pilonove galerije Ajdovščina