Blog

[OSEBNOSTI]

V dneh, ko se spominjamo naših umrlih, se spominjamo tudi velikega Ajdovca, arhitekta in nenazadnje soseda Vena Pilona - Svetozarja Križaja (1921-1996). 2. novembra mineva 28 let od njegove smrti.

Rodil se je 2. februarja 1921 v Ajdovščini. Po končani goriški gimnaziji leta 1940, je začel študirati na tehniški fakulteti v Padovi, naslednje leto pa je študij nadaljeval v Bologni. Leta 1943 se je pridružil partizanom. Dve leti pozneje se je zaposlil na Ministrstvu za gradnje LRS v Ljubljani, jeseni pa je nadaljeval študij na Fakulteti za arhitekturo TVŠ pri prof. Jožetu Plečniku. Diplomiral je leta 1954. Mojstru Plečniku je sledil v odnosu do tradicije in estetike. Pripadal je tudi Ravnikarjevemu krogu in po vojni postavljal temelje slovenske moderne arhitekture, zato tudi velja za enega najpomembnejših arhitektov slovenskega povojnega modernizma. Že v času študija je soustanovil oblikovalski studio, skupino Bunker oziroma Kolektiv B. Po diplomi se je Svetozar Križaj redno zaposlil na Slovenija Projektu, kjer je ostal do upokojitve.

Velik pečat je s svojimi projekti pustil v Ajdovščini in Vipavski dolini nasploh, mednje sodijo ajdovsko Letno kopališče Police, prenova Bratinove dvorane v Kinodvorano, spomenik prvi povojni slovenski vladi, urbanistična zasnova Spodnjega trga v Ajdovščini in stanovanjski bloki v Vipavi. Sodeloval je tudi pri prenovi nekaterih sakralnih objektov: cerkev Sv. Jurija v Šturjah, cerkvica Sv. Antona Padovanskega na Fužinah in Sv. Martina v Žapužah. Žal je njegova smrt prekinila uresničitev Aleje zaslužnih mož na Ajdovskem.

Med njegove največje dosežke vsekakor sodi prenova Pilonove galerije v njegovem rojstnem kraju, zanjo je leta 1975 prejel Plečnikovo nagrado, najvišje slovensko arhitekturno odlikovanje. Tako je pred pol stoletja po njegovih načrtih galerija postala dom umetniške zapuščine Vena Pilona in njegovih prijateljev.

Ob trideseti obletnici Pilonove galerije je Gojko Zupan, umetnostni zgodovinar, geograf in konservator, zapisal: »Sam prostor skozi desetletja »ni izgubil svežine in prefinjenega avtorskega pridiha, ki je opazen v celoti, zlasti kubičnem stopnjevanju prostorov, njihovih realnih in navideznih sten ter v geometrizmu podrobnosti: svetil, kovinskih obrob stopnic, krožnega izseka ob stopnišču ali pogleda, ki ga okvirja in usmerja v vitrino in v svetlobo vhoda. Nedvomno sta si bila likovno nadarjena ajdovska soseda, Venceslav in Svetozar v nečem podobna: odlično sta obvladala oblikovanje kubičnosti in enako spretno sta oblikovala s svetlobo.«

Dediščina Svetozarja Križaja je vodilo tudi trenutne prenove galerije in nenazadnje to narekuje tudi spomeniško zaščiten objekt. Prostori bodo osveženi, vsi Križajevi elementi, od komunikacije prostorov, stavbnega pohištva in razstavne opreme, se bodo ohranili. Prostor za občasne razstave v pritličju se bo povečal oz. se bo vrnil v obseg izpred desetletji. Obnovljene bodo stene, fasada, ostrešje, nekaj stavbnega pohištva, podi ter strojne in elektro inštalacije.

Foto:

1. Svetozar Križaj
2. Svetozar Križaj
3. Tloris Pilonove galerije Ajdovščina, načrt, 1971
4. Pilonova galerija Ajdovščina, foto: Primož Brecelj
5. Urbanistična zasnova Spodnjega trga v Ajdovščini, foto: Primož Brecelj
6. Spomenik prvi povojni slovenski vladi, maketa
7. Cerkev sv. Antona Padovanskega, kandelaber