Blog

[OSEBNOSTI]

Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja 2023, se bomo skupaj sprehodili po mestu in se zaustavili ob posameznih javnih kiparskih delih. Vabljeni, da se nam pridružite.

Ajdovščino že od 22. julija 1954 krasi Spomenik upora primorskega naroda, nastal pod rokami izjemne kiparke. Ob ustvarjanju »ekspresionistično deformiranega in predimenzioniranega bronastega kipa« se ni ozirala na »takrat še vedno močno tradicijo socialističnega realizma« (Nelida Nemec). Monumentalna podoba kipa, ki se »razprtih rok in z razprto srajco obrača proti Gori« je del celote – spomenik sestavlja še kamniti zidec z napisom ter bronasto reliefno plastiko z upodobitvijo upora primorskega ljudstva. Kiparka je pri koncipiranju spomenika sodelovala z dvema pomembnima arhitektoma: Teodorjem Lojkom, enim glavnih projektantov pri izgradnji Nove Gorice ter ljubljanskim mestnim arhitektom Ivom Spinčićem, znanilcem avantgardnih tokov znotraj slovenske arhitekture in oblikovanja v času med obema vojnama.

Milena Stibilj Lah je bila rojena staršema z Ustij, Jožefu Stibilju in materi Frančiški Batič, 23. maja 1920. Družina s tremi otroki (poleg Milene še mlajši Bogomir in Božena) je živela na Cesti (št. 67) v bližini ajdovskega letališča. Oče je zaradi nasilnega poitalijančevanja tukaj živečih Slovencev družino odpeljal prek Krasa v Maribor. Milena pa se je po končani tamkajšnji gimnaziji preselila v Zagreb, kjer je na akademiji likovnih umetnosti v letih 1945–49 doštudirala kiparstvo. Bila je ena redkih likovnih umetnic prve povojne generacije, ki je diplomirala na oddelku za kiparstvo, v zvrsti, ki je običajno razumljena kot moška. Študijsko se je nato izpopolnjevala tudi v Angliji, Avstraliji, Franciji in Italiji, kar ji je ponudilo širok diapazon slogovnega raziskovanja.  

Prvo desetletje kiparkinega raziskovanja je večidel zaznamovano s figuraliko socrealističnega ali poetično lirskega izvora in abstrakcije, nato pa se kiparka usmerja v abstraktno izrazoslovje; s serijo pločevin, nastalo v letu 1957, je postala avtorica prve abstraktne skulpture v hrvaškem kiparstvu. Vzore je našla pri sodobnih evropskih kiparjih (predvsem Marino Marini in Henry Moore ter Auguste Rodin in Ivan Meštrovič).

Vseskozi pa je ostajala zvesta predvsem sebi. Svetovljanka po duši, ki je svet dojemala, sprejemala ter presnovila skozi »svojevrstne simbolike in napredno likovno izrazoslovje«, je bila kljub svoji šibki fizični pojavi  izrazito močna osebnost. Njena samosvoja drža je »tudi lastnost, ki opredeljuje celoten kiparkin opus – tako kot tudi njen življenjski nazor« (Maja Marinkovska).

Pilonova galerija je z razstavo Milena Lah, kiparka v letu 2017 gostila izbor 60 kiparkinih skulptur, risb in slik ter foto povečav javne plastike, ki so zasedli  vse tukajšnje prostore. Ta prva umetničina pregledna razstava v Sloveniji je osvetlila kiparkin opus s poudarkom na njenem delovanju na naših tleh.  

Pojasnila k reprodukcijam:

Milena Lah, Spomenik upora primorskega ljudstva, Ajdovščina, 1954, kamen, bron, foto: Primož Brecelj

Milena Lah, Spomenik Nikoli Tesli (izumitelju), 1960, bron, foto: Primož Brecelj, last: Šolski center Nova Gorica

Spomenik velikemu Tesli so odkrili 11. junija 1960, ob praznovanju desete obletnice cerkljanske elektrogospodarske šole (kasneje tovarne ETA), postavljen je bil na dvorišče ob omenjeni stavbi.  V začasno hrambo znotraj Zbirke del Pilonovih prijateljev je prišel pred tremi leti, vmes je veljal za izgubljenega.

Milena Lah, Dekle s cvetom iz cikla »Istrska freska«, 1964, lavirana perorisba, 82 x 42 cm, foto: Goran Vranić

Za zbirko del Pilonovih prijateljev izbrana perorisba Dekle s cvetom je eno od del iz serije Istrske freske, nastalo v umetničini značilni potezi.  

Milena Lah, podpisan fotoportret kiparke

Kot se je je spominjal v zapisu sin Igor Lah: »[…], je bila izjemno močna, kreativna in delovna duša. […] Ustvarjala je neizprosno in ustvarjanju posvečala dobesedno ves svoj čas.«