Blog

[OSEBNOSTI]

Na današnji dan se je leta 1892 rodil Danilo Lokar, pisatelj, zdravnik in Pilonov dolgoletni prijatelj. Vena in Danila je povezovala ljubezen do umetnosti, zbližala sta se po Pilonovi vrnitvi iz ruskega ujetništva v letu 1919. Kljub različnima značajema sta se dobro razumela in pogosto družila. Druženja s pisateljevo družino po vrnitvi v Ajdovščino v zgodnjih 20. letih 20. stoletja se v svoji avtobiografiji Na robu Veno Pilon spominja takole: »Zvečer sem pogostoma zahajal v družino prijatelja Danila Lokarja. Vedel sem, da kljub obilnemu in napornemu zdravniškemu delu sameva na sončenju ob Lokavščku in skrivaje nekaj piše. Vendar ni nikdar jasno o tem govoril ali kaj pokazal. Največkrat smo govorili o umetnosti in literaturi, […].« Utrinke iz odnosa dveh prijateljev smo v Pilonovi galeriji predstavili leta 2012 na spominski likovni razstavi.

Za Danila Lokarja bi lahko rekli, da je bil po poklicu zdravnik, po duši pisatelj. Na Dunaju je leta 1917 zaključil študij medicine, nato nekaj časa delal kot vojaški zdravnik in pozneje na svojem domu v Ajdovščini odprl svojo ordinacijo. Delo družinskega zdravnika je opravljal do svoje upokojitve leta 1951, ko se je popolnoma posvetil pisateljevanju, čeprav je ljubezen do pisanja čutil že veliko prej. O svoji razdvojenosti med opravljanjem poklicnih dolžnosti in ljubeznijo do pisanja je v enem izmed intervjujev leta 1987 povedal: »Pekel, kaj je pekel? Moje življenje je bilo pekel, ker sem moral opravljati druge stvari, medtem ko sem želel biti samo pisatelj.«

Njegova knjižna bera je bila obsežna, prva knjiga, z naslovom Podoba dečka, je izšla leta 1956, sledilo ji je še več kot dvajset del. Nekaj od njih je bilo nagrajenih, za zbirko novel Sodni dan na vasi je leta 1958 prejel Prešernovo nagrado.

Na tem mestu pa ne smemo pozabiti na njegovo pomembno vlogo pri hranjenju Pilonovih del. Veno Pilon mu je zaupal več svojih slik, svoj odhod v Pariz leta 1928 v knjigi Na robu opiše: »Kar sem do tedaj naslikal dobrega, zlasti ajdovskih portretov, sem v celoti za majhen denar odstopil prijatelju Danilu, ker sem upal, da bo v skrbnih rokah.« Lokar je tako skozi desetletja skrbel za najpomembnejšo zbirko Pilonovih del, ki sedaj predstavljalo delček stalne zbirke Pilonove galerije. Med njimi so slike, ki obsegajo vrhunska dela: Furlanska delavka (1923), Portret slikarja Ivana Čarga (1924), Zdenka (1924), Kruh (1922), Rusinja (1925), V kavarni (1926), Stara elektrarna na Hublju (1923), Portret Walterja Bianchija (1923), Sirota Pavla (1922/23).

Danilo Lokar je imel pomembno vlogo pri ustanovitvi Pilonove galerije Ajdovščina, saj je bil med najožjimi pobudniki in snovalci galerijske in muzejske zbirke. Bil je član upravnega odbora in je bdel nad potekom prenove domačije in zastavljenim programom galerijske in muzejske zbirke.

Do leta 1994, ko se je preselila v nove prostore Lavričeve knjižnice, je bila v Pilonovi galeriji njegova spominska soba. V letu 2012 se je vrnila v pisateljevo rojstno hišo, kjer deluje tudi Lokarjeva galerija.

Za Lokarjevo literarno dediščino skrbi Lavričeva knjižnica, ob spominu na 130. obletnico rojstva domačega pisatelja Danila Lokarja pa je občina Ajdovščina z Lokarjevo potjo postala del Slovenske pisateljske poti.